V šolski knjižnici so bila med počitnicami vzidana nova okna. Stara so kljubovala zobu časa vse tja od izgradnje šole leta 1976. Bila so resnično dotrajana in prostor med šipami je počasi postajal dom številnih pajkov. Tu so imeli mir, saj si čistilke dvokrilnih oken zaradi dotrajanosti že nekaj let niso upale odpirati. Domišljamo si, da pajki selitve niso sprejeli z navdušenjem, saj jim ob živžavu v šolski knjižnici ni zmanjkale niti za predenje vedno novih umetnin. Knjižničarki in učenci pa smo se razveselili nove pridobitve. Še posebej pa tudi vrat, ki vodijo na teraso, pravzaprav sedaj le ravno streho, ki pa bo, tako upamo, v bližnji prihodnosti postala knjižnična terasa. Načrt zanjo je že pripravljen, le denar je še potrebno zbrati. Računamo na pomoč dobrih src.
Knjižničarki in učenci so že zavihali rokave tako junija kot tudi v prvih dneh septembra, ko je bilo potrebno iz knjižnice v malo telovadnico in obratno zaradi demontaže starih in vgradnje novih oken preseliti kar precejšnje število knjig.
Zahvaljujemo se tudi nekdanjim učencem naše šole, še posebej Pii Dražumerič, s katerimi smo razmišljali o izgledu knjižnične terase in v ta namen pripravili tudi čajanko, na katero smo povabili arhitekta Marka Boltina.
